Health Center Tezno

Zasnova centralnega območja na zemljišču, ki je skoraj v celoti namenjeno pozidavi, vzpostavlja novodobno centralnost v kontekstu URBANEGA PARKA, ki s fizičnimi in vizualnimi preboji med objekti (osnovna šola, Zdravstvena postaja, Četrtni center) redči in funkcionalno povezuje strnjeno urbano strukturo ter omogoča fluidno prehajanje iz grajenega v odprti prostor v kontekstu generiranja prečne povezave med Stražunskim gozdom in gozdnimi zaplatami na južni strani Ptujske ceste.

Urbanistična zasnova območja nove centralnosti Tezna vzpostavlja in regenerira “parkovni parter” (ki je značilen za funkcionalistično snovana stanovanjska območja v zahodni morfološki enoti tezenskega stanovanjskega pasu) in ga oblikovno strukturira kot del prečne urbanotvorne poteze linearnega mesta. Območje nove centralnosti Tezna vzpostavlja z načinom umeščanja objektov ob stiku z naravnim oz. zelenim pasom prepoznavno tipologijo perforiranega grajenega roba.
Kompakten, prostostoječ stavbni volumen sestavljajo tri lamele z orientacijo vzhod – zahod, med katere sta integrirana dva vzdolžna atrija, v smeri sever-jug pa lamele povezuje funkcionalna in infrastrukturna “hrbtenica” objekta, ki je pomaknjena proti vzhodnemu robu stavbe, tako da je postavljena na “prostorsko os”, okrog katere je organiziran parter urbanega središča Tezno. Trolamelni, kompakten, prostostoječ stavbni volumen (K+P+2) je obdan s perforiranim fasadnim ovojem, ki se z oblikovanjem prilagaja potrebam po racionalnem senčenju notranjih prostorov. Z razpiranjem membrane – lamel pa tvori prepoznavno identiteto prostostoječe stavbe v parku (vodenje narave v objekt, kar sledi načelom biofilije oz. “biofiličnega” snovanja arhitekture).

Zasnova objekta je na ortogonalni mreži izrazito prostorsko racionalizirana, hkrati pa z enovitim rastrom ponuja višjo stopnjo uporabniške fleksibilnosti, saj omogoča sočasno ali začasno prilagajanje prostorske rabe. Ortogonalna mreža vzpostavlja najmanjši možni skupni imenovalec med heterogenimi in zapletenimi programskimi zahtevami (omogoča sodelovanje med različnimi zdravniki ter nudi raznolike funkcionalne in prostorske sinergije), omogoča in izpolnjuje zahteve po minimalni ergonomiji medicinske prakse, obenem pa nudi intimen odnos med pacientom in njegovim zdravnikom. Ritem členjenja stavbe na modularni raster je poenoten, splošen in s svojo absolutnostjo nudi dobro pretočnost, uporabniško udobje in ekonomično energetsko zasnovo.

Collaborators

DAVID MIŠIČ Mag.Arch.
UROŠ LOBNIK univ.dipl.inž.arh.
ŽIGA KREŠEVIČ univ.dipl.inž.arh.
SAŠO ŽOLEK mag.inž.arh.
GORAN PIRŠIĆ dipl.inž.arh. (UN)
DAVOR FISTRIČ dipl.inž.arh. (UN)